tempoRUBATO

zvočna postavitev,stereo 2×3 zvočniki, 18:00min, zanka

Med enokomernim premikanjem telesa, med hojo, ki odmeva v ritmičnem zvoku koraka tipam pot. Poslušam odmeva svojih korakov, merim prostor, štejem čas … hoje. Hoja je protislovna. Kot sem zapisala v delu Hodi.TI.: »Hoja ne pristaja na meje, ne priznava lastnine ozemlja… Hoditi je nasprotje od imeti.« Pot si ne lasti, temveč povezuje prostore. Hoditi po poti, pomeni biti brez kraja zato, da srečaš prostor.  Hoditi v javni kulturni stavbi izven njenega namenskega časa, pomeni dodatni odmik. Odmik iz kraja zato, da lahko dejansko podoživiš prostor. Odmik od urnika vsakdana, izstopiti iz časa, zato da si lahko podariš čas.

V doživetje ponujam zvok hoje po prostoru te galerije, ko je stavba prazna. Prisluškujem odmevu koraka, tišini prostora … in na drugi strani zidu, hrup mesta, pod njim zvok reke, na nebu prelet ptic… Pomirjujoč jutranji sprehod, odmik pred prihajajočim, nemirnim dnem. Zvok hoje, s katero vabim obiskovalca, da doživi svoj lasten korak in si v ukradenem tempu podari čas in prostor.

Tempo rubato (ukraden čas) je glasbeni izraz, ki se nanaša na ritmično svobodo. Dovoljuje samovoljno, intuitivno spremembo tempa.

_____

zasnova in koncept: Irena Pivka
Snemanje: Irena Pivka, Brane Zorman
Montaža in oblikovanje zvoka: Brane Zorman
Delo za Cukrarno, marec 2022